Imam službo. Zakaj si še vedno ne morem privoščiti samostojnosti?

Končaš šolo ali študij, najdeš prvo službo in počasi naj bi se začelo tisto pravo »odraslo življenje«. Redna plača, svoje stanovanje, nekaj prihrankov in občutek, da lahko začneš načrtovati prihodnost. Toda za marsikaterega mladega človeka je resničnost nekoliko drugačna.

Pogodba za nekaj mesecev. Potem podaljšanje. Morda. Študentsko delo, ki se vleče dlje, kot je bilo načrtovano. Delo prek različnih pogodb ali samozaposlitev, čeprav delo v praksi precej spominja na redno zaposlitev. Nejasen delovni čas, dosegljivost po koncu delovnika ali vprašanje, kaj bo čez pol leta.

Delaš. Prejemaš plačilo. Pa vendar nimaš občutka varnosti.

Ko fleksibilnost postane negotovost

Fleksibilnost na trgu dela sama po sebi ni nujno nekaj slabega. Nekaterim mladim ustreza projektno delo, drugim samozaposlitev, tretjim možnost prilagajanja delovnega časa. Težava nastane, ko fleksibilnost obstaja predvsem za delodajalca, tveganje pa prevzame delavec. Ko ne veš, koliko časa boš še imel delo. Ko ne moreš načrtovati prihodkov. Ko težko rečeš ne dodatnim uram, ker ne veš, ali boš s tem ogrozil naslednje podaljšanje pogodbe. Ko sprejmeš pogoje, ki jih sicer ne bi, ker si na začetku kariere in potrebuješ izkušnje.

Prekarnost zato ni samo vprašanje tega, kakšna pogodba leži na tvoji mizi. Gre tudi za stopnjo varnosti, ki ti jo delo zagotavlja.

»Saj si mlad_a, zdaj moraš nabirati izkušnje.«

Mladi ob vstopu na trg dela pogosto poslušajo, da morajo nekje začeti. In seveda moramo vsi nekje začeti. Toda biti mlad ne pomeni, da tvoje delo nima vrednosti. Pridobivanje izkušenj ne bi smelo pomeniti neskončnega pristajanja na slabe pogoje, neplačane dodatne ure ali delo brez jasnih dogovorov. Prav tako mladost ne pomeni, da ti ni treba poznati svojih delavskih in socialnih pravic. Ravno prvi stik s trgom dela lahko močno vpliva na to, kaj bomo pozneje razumeli kot »normalno«.

Če se že na začetku navadimo, da je običajno ostajati po službi brez evidentiranja ur, odgovarjati na sporočila ob vseh urah ali sprejeti vsak ponujen pogoj, lahko meja med prilagodljivostjo in izkoriščanjem hitro postane zabrisana.

Negotovost iz službe ne ostane samo v službi

Prekarno delo se ob koncu delovnika ne ustavi. Če ne veš, kakšni bodo tvoji prihodki čez nekaj mesecev, je težje načrtovati tudi druge stvari. Selitev od doma. Najem stanovanja. Večji nakup. Kredit. Družino. Dopust. Včasih celo običajen mesečni proračun.

Zato vprašanje položaja mladih na trgu dela ni samo vprašanje zaposlovanja. Je tudi vprašanje samostojnosti. Mladi lahko delajo, so aktivni in imajo izobrazbo, pa kljub temu težko naredijo naslednji korak. In prav zato pogovor o kakovosti zaposlitve ne bi smel biti omejen samo na vprašanje: »Ali imaš službo?«

Pomembno je tudi vprašanje: Kakšno službo imaš in kakšno življenje ti omogoča?

Poznavanje svojih pravic je prvi korak

Mladi ob prvi zaposlitvi pogosto še nimajo veliko izkušenj s pogodbami, pogajanji o plači, delovnim časom, dopustom, nadurami, odpovednimi roki in drugimi elementi delovnega razmerja. In tega znanja ne dobimo vedno tam, kjer bi ga pričakovali.

Zato je pomembno, da mladi vedo, kaj podpisujejo, katere pravice jim pripadajo in kdaj določena situacija na delovnem mestu ni več samo »tako pač je«. Poznavanje svojih pravic ne pomeni, da moraš ob prvi nepravilnosti začeti vojno z delodajalcem. Pomeni predvsem, da znaš prepoznati svoj položaj, postaviti vprašanje, poiskati informacijo in se premišljeno odločiti, kako boš ukrepal_a.

In tukaj lahko pomembno vlogo odigra mladinsko delo

Mladinski centri niso samo prostori za koncerte, delavnice in druženje. So tudi okolje, kjer lahko mladi dobijo informacije, razvijajo kompetence, postavljajo vprašanja in se pogovarjajo o temah, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.

Tudi o delu. Prav temu je namenjen projekt Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih, katerega cilj je mlade ozaveščati o problematiki prekarnosti, pomenu delavskih in socialnih pravic ter jih opolnomočiti za varnejši vstop na trg dela.

Projekt na Koroškem izvajamo KMKC Kompleks, Javni zavod Dravit Dravograd in ŠKTM Radlje ob Dravi.

Skozi usposabljanja mladim približujemo teme, s katerimi se bodo prej ali slej srečali: od prepoznavanja prekarnega dela in poznavanja delavskih pravic do komunikacije z delodajalcem, zaposlitvenih razgovorov in drugih vprašanj, povezanih z vstopom na trg dela.

Ker cilj ni, da se mladi trga dela bojijo.

Cilj je, da vanj vstopijo informirani.

Da vedo, kaj podpisujejo. Da znajo vprašati. Da poznajo svoje pravice. Da znajo prepoznati razliko med dobro priložnostjo in položajem, v katerem vso negotovost nosijo sami.

In predvsem, da ob prvi službi ne razmišljamo samo o tem, ali smo jo dobili. Vprašajmo se tudi: Ali mi ta služba omogoča dostojno življenje?