Festival slovenskega jazza znova napolnil dvorane, v posluh ponudil izvirno glasbo slovenskih ustvarjalcev in v srca obiskovalcev naselil zadovoljstvo
Kadar beseda nanese na Festival slovenskega jazza so presežki pravzaprav neizogibni. 130 nastopajočih, razstavljavcev in mentorjev. Devet različnih prizorišč. 23 dogodkov. 13 koncertov, dve razstavi, dve okrogli mizi, jam sessioni, delavnice in izid Jazzopisa. Vse to in več so tekom preteklega meseca obljubljali organizatorji 14. Festivala slovenskega jazza, ki je med 2. in 6. oktobrom potekal na Ravnah na Koroškem, ter vse našteto z izjemo koncerta Vokalnega banda Kreativo, ki je bil zaradi bolezni enega od pevcev na dan dogodka odpovedan, tudi izpolnili.
V času, ko se številna prizorišča borijo z napol praznimi dvoranami, KMKC Kompleks na Ravnah na Koroškem pod oder komaj uspe stlačiti zadostno število stolov, na katere bi lahko sedli poslušalci, željni glasbe slovenskih ustvarjalcev. Pojasnilo temu gre pripisati vzgoji občinstva, na katero organizatorji že od samega začetka delovanja polagajo dobro mero pozornosti, kajti »na Ravnah gotovo nimamo enakih možnosti, kot jih imajo tisti v Ljubljani, Mariboru ali kakšnem drugem večjem mestu. Kljub temu pa smo se priborili do tega, da imamo poslušalce, zaradi katerih lahko delujemo. Ti nas spoštujejo in nam omogočajo nadaljnji razvoj,« pove Filip Dihpol, eden od stalnih udeležencev Šole Jazz Ravne, ki v okviru festivala poteka že tradicionalno. Medtem ko otroke uči odnosa do glasbe ter improvizacije in ostalih veščin na instrumentu, njihove starše spoznava z glasbo, ki bi sicer morda ostajala zunaj dosega njihovih ušes. Predvsem pa mladim glasbenikom predstavlja »odskočno desko za kariero, saj se v šoli jazza veliko naučimo in pridobimo ogromno izkušenj, tudi življenjskih.«
Poleg ustvarjalnih delavnic, sta v okviru festivala potekala še matineja Stick Control ter projekcija Jazz & Jazz Ravne, dokumentarnega filma o jazzovski sceni na Ravnah v pretekli sezoni. Vse našteto sta zaokrožila sobotna dopoldanska nastopa zasedb Divja jaga in Funky Boys na Mestni tržnici, kjer je potekala tudi Koroška kuhína. Prav tam je v okviru spremljevalnega programa izveden koncert Oberdixie Banda, ki jazzovsko glasbo združuje z narodnozabavno, medtem ko je bila dan poprej otvoritev fotografske razstave Zlatko Kaučič: 40 let ustvarjalnosti, za katero je fotografije prispevalo deset fotografov. V okviru spremljevalnega programa velja omeniti še solistični koncert Ilja Pušnika, s katerim je v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika prav tako potekal pogovor, v katerem je predstavil svojo diplomsko nalogo o prisotnosti jazzovske glasbe v slovenskem medijskem prostoru.
Viva Jazz Forma ob skulpturi Yukija Oyanagija.
Osrednji program je svoja vrata otvoril v četrtek zvečer, ko je na prostem, pred skulpturo Yukija Oyanagija potekal koncert Viva Jazz Forma – reloaded. Vanj je nekaj dni poprej povedla okrogla miza Viva Jazz Forma!, kjer se je razpravljalo o možnostih nadaljnjega razvoja projekta, medtem ko se je sam koncert pričel s predvajanjem video posnetka, ki nadgrajuje kompozicijo, sestavljeno izključno iz zvokov, zajetih v Forma viva zvočno banko. Zatem so Vid Jamnik, Matic Črešnik, Jure Praper, Matej Mirnik in Miha Koren izvedli glasbo Vida Jamnika, sicer umetniškega vodje projekta, ki je s koncertom »zadovoljen in tudi zelo vesel, da so se vsi deli – v mislih imam glasbo, projekcijo, ozvočenje, osvetlitev in vključitev igranja na skulpturo – uspešno spojili v zamišljeno celoto. Celotnega performansa namreč na samem prizorišču nismo imeli možnosti izvesti že prej, zato se nismo mogli stoodstotno prepričati, da bo skulpturo zares možno vključiti, kot sem načrtoval, niti preveriti, ali se bo dovolj slišala.« Ker gre za edinstven pristop do glasbe, ki glasbeno umetnost združuje s kiparsko, obenem pa ohranja, a tudi oživlja, železarsko tradicijo, prav tako znameniti simpozij Forma viva, je koncertu prisostvovala zavidljiva množica obiskovalcev, ki je domov odšla navdušena nad izvirnostjo, večplastnostjo in zaokroženostjo vseh vključenih segmentov. Projekt je podprl tudi sam avtor skulpture Yuki Oyanagi, ki je glasbenikom zaželel veliko uspeha in izrazil hvaležnost nad dejstvom, da njegovo delo navdihuje druge umetnike.
Ajda Stina Turek. (fotografija: Nika Hölcl Praper)
Petkov večer je bil namenjen sprostitvi in vročim ritmom, za kar sta poskrbela Ajda Stina Turek, vokalistka, ki je letos diplomirala na Berklee College of Music v Bostonu in se predstavila z avtorskim prvencem SONDER. Na njem spaja socialno obarvana besedila in jazz, ki ga dopolnjuje predvsem s soul vplivi, medtem ko se ji je na odru pridružil gost Matevž Vidic. Čeprav so na albumu sodelovali glasbeniki iz različnih držav, se je tokrat predstavila s slovensko zasedbo, ki je poskrbela za nekoliko drugačno interpretacijo skladb, medtem ko se je sama Ajda Stina Turek pokazala kot močna, izrazna vokalistka, za katero je značilen čustveni naboj. Slednjega nadgrajuje z občasnim kričanjem, s katerim dopolni sporočilo in poslušalce budi k spremembam. Kot je povedala po koncertu, jo je navdušilo »izredno domače vzdušje na festivalu. Imeli smo se krasno, organizatorji pa so za nas poskrbeli zares dobro, od hrane do pijače, brisačk, ki smo jih lahko vzeli na oder in celo Jazz jabolk!«
Lovro Ravbar. (fotografija: Nika Hölcl Praper)
Drugi del večera je bil rezerviran za plesne ritme in »tisto magijo, zaradi katere pišemo ter igramo glasbo,« je povedal Lovro Ravbar, ki je s svojo energično zasedbo predstavil album Get On Board in poskrbel, da je občinstvo ostalo nasmejano tudi na sklepni dan festivala. Glasbenik, navdušen nad tem, da »po Koroški slediš zastavicam Festivala slovenskega jazza, da bi prišel na lokacijo, kjer so ljudje in glasba isto,« je v skladbe, katerim je svojstvena večplastnost, dal celega sebe. Znan po veliko številni zasedbi, živosti in zvočni bogatosti, ni razočaral. Številni solistični vložki spremljevalnih glasbenikov so dopolnili nezgrešljivo moč zvena njegovega saksofona, ki je dobesedno pel spevne, zapeljive in strastne teme posameznih skladb. Dinamika glasbenega poteka tako ni dopuščala predaha in je držala pozornost poslušalcev od začetka do konca ter poskrbela za energijski naboj letošnjega festivala.
Samo Šalamon, Howard Levy in Nino Mureškič z ekipo Jazz Ravne. (fotografija: Nika Hölcl Praper)
Ta se je sklenil s sobotnim Ameriškim večerom, na katerem je Samo Šalamonpredstavil projekt Peaks of Light. Na odru sta se mu pridružila z grammyji ovenčana zvezda ustne harmonike, Američan Howard Levy, s katerim je album tudi posnel, in Nino Mureškič. »Super koncert pred fantastično publiko. V sklopu Jazz Raven sem nastopil že večkrat in tudi tokrat je bila izkušnja odlična. Ena najboljših in najbolj gostoljubnih ekip daleč naokoli!« je svoje vtise po koncertu strnil Samo Šalamon. Glasba, ki je večinoma delo slovenskega kitarista, je pokazala zavidljivo mero gibkosti in pretočnosti, slednji pa je Howard Levy še nadgradil z uporabo klavirja, s katerim je dopolnil svoje muziciranje in razbil zvočno barvo. Tudi Nino Mureškič je projektu, s katerim se trio te dni mudi na turneji, pridal nov vidik in ga ne le razširil, temveč tudi poglobil, saj so ga ritmični vložki povedli na povsem novo raven.
Žan Tetičkovič & New Standards Trio. (fotografija: Nika Hölcl Praper)
Zadnji koncert je bil rezerviran za v New Yorku živečega bobnarja in skladatelja, prejemnika prestižne skladateljske nagrade Johnny Mandel Prize, ki jo podeljuje Združenje ameriških skladateljev in založnikov ASCAP Žana Tetičkoviča. V sodelovanju z enim najperspektivnejših pianistov mlajše generacije Emmetom Cohenom in prav tako odličnim basistom Russellom Hallom, s katerima je pravkar na turneji, je premierno predstavil prihajajoči album A Love Lane Nocturne, kjer se tako v avtorskih kot izvajalskih pristopih spogleduje s tradicionalno jazzovsko glasbo, ki jo združuje z aranžerskimi rešitvami, značilnimi za klasično glasbo. Z navidezno preprostostjo, čutnostjo, mehkobo in pristnostjo glasbeniki skladbe povedejo k svojemu izvoru ter jo obenem vračajo ljudem, zaradi izjemne občutenosti vsakega izvedenega tona pa so uravnotežili vsebinsko raznolikost letošnjega festivala in ga zaokrožili z decentno glasbo, zavezano izključno estetiki lepega.
Tudi letos je neposredno pred festivalom izšla nova številka Jazzopisa, ki so jo ustvarjalci predstavili v četrtek v Kulturnem centru Ravne. Tema letošnje izdaje, ki je bila znova zaupana ustanoviteljici portala Jazzetna, univerzitetno diplomirani muzikologinji, sicer kritičarki, glasbeni publicistki, pesnici, pisateljici in kantavtorici Nini Novak, so slovenski jazzovski glasbeniki, uspešni v tujini ter položaj jazzovske glasbe v slovenskih medijih. Urednica in avtorica občasnika, ki tudi letos ostaja brezplačnik, je prav tako ohranila povezavo stroke s poslušalstvom ter znova vključila nekaj mnenj tistih, zaradi katerih glasba sploh nastaja. »Gre za edino slovensko revijo o jazzu, zato je prav, da jo soustvarjamo z mislijo na zgodbe,« je povedala Nina Novak in dodala, da »so jazzovski glasbeniki pogosto zaslužni za to, da v svetu odmeva dobra beseda o naši deželi, vendar smo to zlahka pripravljeni prezreti, kar ni prav. Letošnji Jazzopis skuša opozoriti prav na te, ki žanjejo uspehe v mednarodnem prostoru, kajti zaslužijo si naše priznanje in spodbudo, saj so njihovi dosežki plod trdega dela, a tudi talenta, ki ni dan kar vsakomur.« Pri snovanju revije sta se ji pridružili grafična lektorica Mateja Celin in oblikovalka Neža Trobec, ki sta poskrbeli za jezikovno-oblikovno korektnost ustvarjalnih ter življenjskih zgodb Gašperja Bertonclja, Mirne Bogdanović, Marka Črnčca, Timoteja Kotnika, Jana Kusa in Žana Tetičkoviča.
Urednica in avtorica Jazzopisa, Nina Novak. (fotografija: Nika Hölcl Praper)
Bogato in razgibano dogajanje 14. Festivala slovenskega jazza, ki se je odvil med 2. in 6. oktobrom na Ravnah na Koroškem vsako leto privabi več ljubiteljev tega žanra. »Še vedno sem pod vtisi sobotnega dne, še posebno pa večera. Koncerta sta bila naravnost popolna,« se glasi sporočilo, ki so ga organizatorji prejeli s strani enega od obiskovalcev, ki je na Festival slovenskega jazzapripeljal kar celotno družino, s katero se je odpravil na izlet po Koroški. Z Gorenjske na Koroško sta se odpravila tudi obiskovalca, ki sta želela osebno prevzeti novo številko Jazzopisa: »Lansko leto sva bila povsem slučajno na Ravnah, ko sva ugotovila, da poteka Festival slovenskega jazza. Udeležila sva se obeh koncertov zadnjega dne in dobila v roke Jazzopis, zaradi katerega sva bila na dogodke pozorna tudi letos in prišla po novo izdajo.« Za razliko od teh, ki so na Ravnah preživeli samo en dan, so se posamezniki odločili udeležiti kar celotnega festivala. »Navdušena sem! S Festivalom slovenskega jazza dobesedno živi vse mesto,« je povedala obiskovalka iz Ljubljane. »Na obcestnih lučeh so izobešene zastavice, kažipoti poskrbijo, da se ne izgubiš, medtem ko dogodki potekajo na različnih prizoriščih, pri čemer so nekateri dvoranskega tipa in drugi na prostem. Ti slednji so še posebno zanimivi, saj nas spoznajo s koroško tradicijo, od kuhinje na prostem oziroma grumpov do Forma vive. Zagotovo se bom festivala znova udeležila prihodnje leto.« Nedvomno vse več ljubiteljev jazzovske glasbe prihaja na Koroško prav zaradi vrhunskih koncertov, lokalno prebivalstvo pa je prepričano, da je tako tudi prav, kajti »dela se nekaj zares dobrega, in to za ljudi. V dogodke, kakršna sta abonma Jazz Ravne in Festival slovenskega jazza je vloženega izjemno veliko truda in rezultat tega dela zagotovo ni namenjen samemu sebi. Odvija se kulturni program na izredno visoki ravni, želim si le, da bi ljudje zares prepoznali pravo vrednost tega,« pove eden od rednih obiskovalcev.
In kako so z že šesto izvedbo zapovrstjo, ki se je odvila na Ravnah, zadovoljni organizatorji? »Zelo smo veseli, da navdušimo z glasbo izključno slovenskih avtorjev in z mladimi, še nepoznanimi izvajalci, ki šokirajo celo poznavalce naše scene ter prisotne organizatorje jazz koncertov iz tujine, kot tudi, da so gostujoči tuji glasbeniki enakopravni in ne nujno izstopajoči člani mednarodno mešanih zasedb. Nenazadnje smo ponosni tudi na dejstvo, da med vsemi dogodki najbolj izstopajo prav naši lastni projekti, ki so plod našega dela in naših najmlajših,« povedo člani organizacijskega odbora 14. Festivala slovenskega jazza, ki je požel nemalo zanimanja s strani tako domačih kot tujih medijev.
»Službeni dio programa započeo je predstavljanjem Jazzopisa, za koji piše i koji uređuje Nina Novak, jedinog stručnog jazz časopisa u Sloveniji. U Hrvatskoj ga nema. Da, važan je i za hrvatsko jazz stvaralaštvo, jer donosi i članke o našim jazzistima. Naime uz članke o brojnim slovenskim glazbenicima i ljubiteljima jazza, u novom broju to je razgovor s jazzistom Mirom Kadoićem. Ninin je naslov uvodnika ovog broja »Živeti jazz«, što bi mogao biti slogan djelovanja entuzijasta iz gradića Ravne na Koroškem, koji je najpoznatiji upravo po jazz festivalu i ciklusu koncerata.«
Davor Hrvoj, Novi list, Hrvaška -> PREBERITE VEČ
»Festival slovenskega jazza, ki se je v zadnjih letih ustalil na Ravnah, je v svoji štirinajsti izvedbi potrdil, da ima v tem koroškem mestu svoje občinstvo – tako domače kot od drugod, kar je tudi eden od namenov festivala.«
Petra Lesjak Tušek, Večer -> PREBERITE VEČ
»Jazzopiska.«
Luka T. Zagoričnik, Odzven -> PREBERITE VEČ
